Bodite dobro ozaveščeni. Spoznajte dejstva o RSV in njegovem možnem vplivu na zdravje.
Akutna okužba spodnjih dihal, povezana z RSV, je glavni razlog za hospitalizacijo dojenčkov.
Imunski sistem dojenčkov še ni popolnoma razvit, zato so posebej dovzetni za okužbo z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Čeprav lahko RSV prizadene ljudi vseh starosti, je tveganje za težji potek bolezni največje pri dojenčkih, zlasti pri mlajših od šestih mesecev.
dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja.
se z RSV okuži skoraj vsak otrok.
Okužba spodnjih dihal, povezana z RSV v zgodnjem otroštvu lahko povzroči dolgoročne posledice za dihala, vključno s ponavljajočimi se hospitalizacijami zaradi bolezni dihal v obdobju dojenčka, ponavljajočim se piskanjem pri dihanju in/ali astmo ter slabšim zdravjem pljuč tudi po obdobju dojenčka.
Največje tveganje za hudo obliko bolezni RSV imajo dojenčki, mlajši od 6 mesecev.
Večina hospitalizacij zaradi RSV se pojavi pri sicer zdravih, donošenih dojenčkih brez predhodnih zdravstvenih težav.
Ocenjeno globalno breme akutnih okužb spodnjih dihal, povezanih z RSV:
Ocenjeno 33 milijonov primerov letno okužb spodnjih dihal pri otrocih mlajših od pet let
1,4 milijona hospitalizacij pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev.
27.300 bolnišničnih smrti pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev.
Sezona RSV običajno traja od jeseni do pomladi, ko je tveganje za okužbo največje.
Ta zelo pogost virus se širi s telesnim stikom (z dotikom, s poljubljanjem, z rokovanjem) z okuženo osebo. Klice se širijo tudi po zraku pri kašljanju ali kihanju.
Protitelesa, ki se razvijejo po okužbi z RSV v zgodnjem otroštvu, ne preprečujejo nadaljnjih okužb z RSV skozi življenje.
Okužba z RSV je zelo pogosta tam, kjer je veliko ljudi, na primer v vrtcih, trgovskih centrih. Oseba je lahko izpostavljena virusu in ga nevede prenese na druge.
Za več informacij o tem, kako lahko pomagate zaščititi svojega otroka pred RSV, se posvetujte s svojim zdravnikom.
Ozaveščanje o boleznih
Razumevanje pljučnega raka: 5 ključnih dejstev za bolnike ali zdravstvene oskrbovalce
Kaj je potrebno vedeti o enem izmed najpogostejših tipov raka
Pljučni rak je eden izmed najpogosteje diagnosticiranih rakov po svetu. V letu 2022 je bilo ocenjeno, da je bilo več kot 2,4 milijona ljudi po vsem svetu diagnosticiranih s pljučnim rakom.
Pljučni rak je tudi glavni vzrok smrti zaradi raka po svetu. Po ocenah je bila leta 2022 skoraj vsaka peta (19 %) smrt zaradi raka posledica te bolezni po vsem svetu.
Kljub temu, kako pogost je pljučni rak in njegovim visokim stopnjam umrljivosti, obstaja še vedno veliko napačnih predstav o tej bolezni. Natančne informacije so ključni korak v boju proti pljučnemu raku.
Družba MSD se bori za te bolnike in njihove svojce, izvaja raziskave in spodbuja večjo ozaveščenost in razumevanje te bolezni.
Tukaj je pet dejstev o pljučnem raku, za katere menimo, da jih morajo poznati bolniki ali zdravstveni oskrbovalci.
01.
Vsakdo s pljučnim rakom si zasluži sočutje in podporo.
Osebe s pljučnim rakom se lahko soočajo z družbeno stigmo, ker so morda kadili. Toda za obtoževanje ni prostora. Vsaka oseba, ki ji odkrijejo pljučnega raka, si zasluži vse sočutje in podporo svojcev, skupin za oskrbo in širše skupnosti kot pomoč pri kljubovanju bolezni.
Slika prikazuje namišljenega bolnika za ilustrativne namene.
02.
Za življenje s pljučnim rakom je potrebno sodelovanje mnogih ljudi.
Pri spopadanju z diagnozo pljučnega raka je pomembno ustvariti krog podpore, ki vključuje onkologa, skupine za zdravstveno oskrbo, družino in prijatelje.
Povezovanje z drugimi lahko daje oporo in uteho, ki bolnikom pomaga pri vsem, kar je povezano z obvladovanjem te bolezni.
03.
Za pljučnim rakom ne zboleva ena sama vrsta ljudi.
Pljučni rak prizadene moške in ženske. Bolezen je večinoma res odkrita pri starejših, a zbolijo lahko tudi mlajši. Ocenjujejo, da je bilo leta 2022 več kot 312.000 primerov pljučnega raka odkritih pri osebah do 54. leta starosti.
04.
Za pljučnega raka obstajajo številni dejavniki tveganja, tudi nekateri, na katere ne moremo vplivati.
Kajenje je največji dejavnik tveganja za razvoj pljučnega raka, obstajajo pa tudi drugi, med drugim pojavljanje te bolezni v družini ter izpostavljenost nekaterim okoljskim snovem. Po vsem svetu je ocenjeno, da 10–25 % bolnikov z rakom pljuč nikoli ni kadilo, deleži pa so še višji glede na etnično pripadnost in geografsko regijo.
Med okoljskimi dejavniki tveganja so izpostavljenost:
radonu,
poklicnim rakotvornim snovem, kot je azbest,
onesnaženemu zunanjemu zraku, kot so pasivno kajenje, arzen, krom in nikelj.
05.
Znanstveni napredek vpliva na zdravljenje pljučnega raka.
V zadnjih 20 letih je bil dosežen pomemben napredek pri izboljšanju zdravljenja pljučnega raka. Ključni napredki vključujejo razvoj ciljno usmerjenih terapij, vključitev testiranja biomarkerjev v standardno prakso in napredek raziskav, ki bi lahko ponudile obetavne preboje za bolnike s težko ozdravljivimi vrstami tumorjev.
Slika je zgolj za ilustrativne namene.
Pripravljeno v Sloveniji, junij 2025. Vse pravice pridržane. SI-NON-00700
Ozaveščanje o boleznih
Razumevanje raka ledvičnih celic
Prevalenca/Incidenca
V letu 2022 je bilo zabeleženih
~ 434.840 novih bolnikov
z rakom ledvičnih celic (RCC)*
*Od 10/2024
Rak ledvičnih celic je
najpogostejša vrsta raka ledvic.
Obstaja več
podtipov RCC,
pri čemer je najpogostejša vrsta svetlocelični RCC, pri katerem so pod mikroskopom posamezne celice videti jasne ali zelo bledikaste.
Pomembni dejavniki tveganja
Visok krvnipritisk
Izpostavljenost okoljskim toksinom
Starost
Rasa
Kajenje
Spol
Debelost
Družinska anamneza RCC
Simptomi in diagnoza
V zgodnjih fazah RCC morda ni nobenih znakov ali simptomov, vendar pa so ti lahko bolj očitni v napredovalih fazah bolezni, ko tumor raste. Nekateri od teh znakov vključujejo:
Kri v urinu
Masa ali oteklina na strani ali v spodnjem delu hrbta
Enostranske bolečine v križu
Izguba apetita ali izguba teže
Če imate kakršnekoli znake ali simptome, bo vaš zdravnik želel opraviti preiskave, ki so mu v pomoč pri diagnozi. Pri pregledu trebuha in ledvic se poslužujejo sledečih preiskav:
Ultrazvok Metoda, ki za izdelavo slik, imenovanih sonogrami, uporablja visokoenergijske zvočne valove. Uporablja se za pregled trebuha in ledvic.
Analiza urina Preiskava, s katero se preveri barvo urina in vsebino, vključno s sladkorjem, beljakovinami, rdečimi krvnimi celicami in belimi krvnimi celicami.
Računalniška tomografija (CT) Preiskava, ki zajame slike znotraj telesa z različnih kotov.
Magnetna resonanca (MR) Preiskava, ki uporablja magnet, radijske valove in računalnik za zajemanje slik znotraj telesa.
Biopsija V tumor se vstavi tanka igla za odvzem vzorca tkiva.
Zdravljenje
Ob diagnozi zdravniki ocenijo možnosti zdravljenja, ki se razlikujejo glede na bolnika ter stopnjo in vrsto raka ledvic. Pomembno je, da se o vseh razpoložljivih možnostih zdravljenja pogovorite s svojim zdravnikom.
Zdravljenje lahko vključuje:
Kirurgijo
Tarčno terapijo
Imunoterapijo
Radioterapijo
Kemoterapijo
MSD Zaveza
MSD ostaja zavezan podpori ljudem z RCC z napredovanjem raziskav na tem področju.
Pripravljeno v Sloveniji, 02/2025. SI-NON-00643. Vse pravice pridržane.
Ozaveščanje o boleznih
Trojno negativen rak dojk: tveganja, znaki in simptomi ter diagnoza
Preberite več o tej agresivni vrsti raka dojk, vključno z dejavniki tveganja ter znakih in simptomih
Rak dojk je drugi najpogosteje diagnosticirani rak na svetu. Obstaja veliko različnih vrst in podvrst raka dojk. Opredeljujemo ga glede na to, kje v dojki nastane, koliko je zrasel ali se razširil in kako se obnaša. Ena od agresivnejših vrst je trojno negativen rak dojk (TNRD).
Kaj je trojno negativen rak dojk?
Na tumorjih bolnikov z rakom dojk je mogoče ugotavljati prisotnost treh vrst receptorjev oziroma beljakovin, zaradi katerih rak raste. Če je tumor negativen na estrogenske in progesteronske receptorje in ne izraža prekomerno HER2 receptorja, govorimo o TNRD.
Leta 2022 so na svetu diagnosticirali raka dojk skoraj 2,3 milijonom ljudem:
~10 – 15 %
oseb z rakom dojk ima diagnosticiran TNRD
Značilnost TNRD je visok delež ponovitev v prvih petih letih po postavitvi diagnoze.
Koga ogroža trojno negativen rak dojk?
Med primarnimi dejavniki tveganja za TNRD so:
Spol: Ženski spol ima večje tveganje za TNRD kot moški spol.
Rasa/etnična pripadnost: Verjetnost za TNRD je skoraj dvakrat večja med nehispanskimi črnkami kot med nehispanskimi belkami.
Starost: TNRD je pogostejši pri ženskah, mlajših od 40 let.
Genetske mutacije: S TNRD so močno povezane tudi mutacije genov, kot sta BRCA1 in BRCA2.
Kateri so znaki in simptomi raka dojk?
TNRD lahko povzroča enake znake in simptome kot druge pogoste vrste raka dojk.
Večino primerov odkrijejo z rednimi pregledi za raka dojk še pred pojavom kakršnih koli simptomov. Znaki in simptomi raka dojk se od osebe do osebe razlikujejo in nekaterim se simptomi nikoli ne pojavijo.
A nekateri znaki raka dojk, na katere je treba biti pozoren, so:
oteklost celotne dojke ali njenega dela
vdolbine na koži dojke
bolečine v dojki ali bradavici
uvlečenost bradavice
rdeča, suha, luskasta ali odebeljena koža bradavic ali dojk
izcedek iz bradavice
otekle bezgavke pod pazduho ali v bližini ključnice
Kako postavijo diagnozo trojno negativnega raka dojk?
Če opazite simptome, se posvetujte z zdravnikom, še zlasti če imate večje tveganje za TNRD. Med preiskavami za to bolezen so:
Mamografija: To je rentgensko slikanje dojk, ki zdravnikom omogoča, da odkrijejo spremembe v tkivu dojk. Mamografija pogosto odkrije raka dojk že v zgodnjem stadiju, ko je zdravljenje najlažje.
Magnetnoresonančno slikanje (MR): MR uporablja radijske valove in močne magnete ter tako ustvari podrobne slike notranjosti dojk. Zdravniki uporabljajo MR skupaj z mamografijo za pregledovanje oseb z velikim tveganjem za raka dojk.
Ultrazvok: Ultrazvok uporablja zvočne valove in njihove odmeve za računalniško pripravo slik notranjosti dojk. Po navadi se ultrazvok sicer ne uporablja za redno presejalno pregledovanje raka dojk, lahko pa koristi za pregled nekaterih sprememb, na primer zatrdlin, zlasti takšnih, ki jih je mogoče otipati, na mamografiji pa niso vidne.
Biopsija: Ko je rak dojk dokončno diagnosticiran z biopsijo, lahko zdravnik s preiskavo celic, dobljenih z biopsijo, ugotovi, ali ima bolnik TNRD. Na celicah preveri prisotnost receptorjev za estrogen in progesteron in receptorjev HER2 ter tako določi podvrsto raka.
Kako določijo stadij trojno negativnega raka dojk?
Zdravniki za razvrščanje trojno negativnega raka dojk in odločanje o nadaljnjih korakih zdravljenja uporabljajo pet stadijev:
0
Rak v stadiju 0 je omejen na mlečna izvodila ali na lobule dojke.
1
Rak v stadiju 1 je majhen, lokaliziran in se ni razširil preko ene bližnje bezgavke. TNRD v 1. stadiju se še vedno obravnava kot rak zgodnjega stadija. 91 % tistih, pri katerih je bolezen odkrita v tem stadiju, je pet let po postavitvi diagnoze še živih. Raka v stadiju 1 je mogoče naprej razvrstiti na stadij 1A ali stadij 1B, odvisno od velikosti tumorja in od tega, ali se je razširil v bližnje bezgavke.
2
Rak TNRD v stadiju 2 se je morda že razširil regionalno (zunaj začetnega mesta), vendar ne dlje kot do pazdušnih bezgavk. Raka v stadiju 2 je mogoče naprej razvrstiti na stadij 2A ali stadij 2B, odvisno od velikosti tumorja in od tega, ali se je rak razširil v bezgavke. Med tistimi, ki se jim je rak razširil v regionalne bezgavke, je 66 % še živih pet let po postavitvi diagnoze.
3
TNRD v stadiju 3 pomeni, da se je rak razširil zunaj neposredne regije tumorja in je morda vdrl v bližnje bezgavke in mišice, ni pa se razširil na oddaljene organe. TNRD v tem stadiju je mogoče naprej razvrstiti na stadije 3A, 3B ali 3C, odvisno od velikosti tumorja in kako daleč se je razširil. Za TNRD v stadiju 3 velja, da se je razširil regionalno, in 66 % oseb, pri katerih je bolezen odkrita v tem stadiju, je še živih pet let po postavitvi diagnoze.
4
TNRD v stadiju 4 imenujemo tudi metastatski rak dojke; to pomeni, da se je razširil na oddaljene predele ali organe, na primer v možgane, pljuča, kosti ali jetra. Bolezni v tem stadiju ni mogoče ozdraviti, mogoče pa jo je zdraviti in sedanji napredek na področju raziskav in medicinske tehnologije omogoča, da več ljudi živi dlje, z obravnavanjem bolezni kot kroničnega stanja. Pet let po postavitvi diagnoze v tem stadiju preživi 12 % bolnikov.
Ob diagnozi TNRD se bolnikom lahko poraja mnogo vprašanj. Pogovorite se s svojim zdravstvenim osebjem, da boste bolje razumeli svoje možnosti zdravljenja in boste izbrali najboljšo pot naprej.
Pripravljeno v Sloveniji, 10/2024. SI-OBR-00020. Vse pravice pridržane.
Ozaveščanje o boleznih
Kaj morate vedeti o pljučnem raku
Pljučni rak je eden najpogosteje diagnosticiranih rakov po vsem svetu.
Leta 2022 je bilo ocenjeno, da je pljučni rak predstavljal več kot 12 % vseh novih primerov raka.
Leta 2022 je bilo po vsem svetu diagnosticiranih več kot 2,4 milijona novih primerov pljučnega raka.
Pljučni rak je tudi vodilni vzrok smrti zaradi raka po vsem svetu.
Približno 1 od 5 (18,7 %) smrti, povezanih z rakom, je bila posledica pljučnega raka v letu 2022.
Kljub temu, da je pljučni rak pogost in ima visoko stopnjo umrljivosti, še vedno obstaja veliko napačnih predstav o bolezni. Pomembno je, da imamo pravilne informacije o bolezni v boju proti pljučnem raku. Čas je, da razjasnimo dejstva.
MIT
Vsi, ki imajo pljučnega raka, umrejo. Rezultati preživetja pljučnega raka so danes enaki kot so bili pred desetletjem.
DEJSTVO
V zadnjem desetletju je bil dosežen znanstveni napredek pri oskrbi pljučnega raka, kar je privedlo do višjega preživetja in do več upanja za tiste, ki se soočajo s to boleznijo.
MIT
Vsak, ki kadi, zboli za pljučnim rakom. Bolniki, ki so bili kadilci ali so kadilci, bi morali vedeti bolje.
DEJSTVO
Vsak, ki ima diagnozo pljučnega raka, potrebuje kakovostno oskrbo in podporo, ne glede na vzrok bolezni. Ocenjujejo, da 10–20 % bolnikov s pljučnim rakom po vsem svetu ni nikoli kadilo.
MIT
Pljučni rak nastane samo zaradi kajenja. To je edini dejavnik tveganja za to bolezen.
DEJSTVO
Čeprav je kajenje najpogostejši dejavnik tveganja za pljučnega raka, lahko bolezen povzročijo tudi drugi zunanji dejavniki. Raziskave so pokazale, da lahko izpostavljenost radonu in poklicnim rakotvornim snovem, kot je azbest, povzroči pljučnega raka. Z boleznijo povezujejo tudi izpostavljenost onesnaženemu zraku.
Število primerov pljučnega raka
2.168.000+ pri ljudeh, starih 55 let ali več.
MIT
Za pljučnim rakom zbolijo le starejši ljudje.
312.000+ pri ljudeh, starih 54 let in mlajših.
DEJSTVO
Medtem ko je pljučni rak večinoma diagnosticiran pri starejših ljudeh, se še vedno lahko pojavi pri mlajših odraslih. Leta 2022 je bilo po ocenah diagnosticiranih več kot 312.000 primerov pljučnega raka po vsem svetu pri ljudeh, starih 54 let in mlajših.
MIT
Onkologi so edini ljudje, ki lahko resnično pomagajo bolnikom s pljučnim rakom. Bolniki ne potrebujejo nobene druge podpore med bojem proti raku.
DEJSTVO
Diagnosticiranje pljučnega raka zahteva sodelovanje več strokovnjakov – vključno z onkologom, radiologom onkologom, pulmologom, torakalnim kirurgom in drugimi v timu. Povezovanje s prijatelji in družino lahko nudi občutek podpore in tolažbe med premagovanjem raka.
Pripravljeno v Sloveniji, 08/2024. SI-NON-00580. Vse pravice pridržane.
Ozaveščanje o boleznih
Razumevanje melanoma: znaki in dejavniki tveganja
Poiščite več informacij o tem, kako odkriti in pomagati preprečiti melanom.
Kaj je melanom?
Melanom je nevarna oblika kožnega raka, ki nastane zaradi nekontrolirane rasti pigmentnih celic. V letu 2022 je predstavljal približno 1,7 % vseh novih primerov raka po svetu.
Izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju, bodisi soncu bodisi drugim virom, kot so solariji in sončne svetilke, je glavni dejavnik tveganja za kožnega raka, vključno z melanomom.
Melanom se lahko pojavi kjerkoli na koži, tudi na področjih brez izpostavljenosti soncu, vendar je bolj verjetno, da se začne na določenih mestih, kot so obraz, vrat, noge (najpogosteje pri ženskah), prsni koš in hrbet (najpogosteje pri moških).
Tveganje za melanom se povečuje s starostjo. Melanom pa ni redek tudi pri mlajših od 30 let, in je ena izmed najpogostejših oblik raka pri mladih odraslih, še posebej pri mladih ženskah.
V zadnjih dveh desetletjih se je stopnja diagnoze melanoma po vsem svetu povečala.
Leta 2022 je bilo ocenjeno, da je bilo po vsem svetu več kot
331.000+
novih primerov melanoma
Znaki rakavih znamenj
Novo znamenje na koži ali znamenje, ki se spreminja po velikosti, obliki ali barvi, ali se zdi drugačno, je pomemben opozorilni znak melanoma in bi ga morali preveriti pri zdravniku. Pravilo ABCDE opisuje značilnosti znamenj, ki bi lahko bila melanom, in je koristno navodilo za spremljanje sprememb na koži:
A je za Asimetrijo (Asymmetry)
Ena polovica znamenja se razlikuje od druge polovice.
B je za Nepravilnost robov (Border)
Robovi znamenja so nepravilni, raztrgani, izrezani ali zabrisani.
C je za Barvo (Color)
Barva ni enaka po celotnem znamenju in lahko vključuje različne odtenke rjave ali črne, včasih pa tudi madeže rožnate, rdeče, bele ali modre barve.
D je za Premer (Diameter)
Znamenje je večje od 6 milimetrov (približno 1/4 palca – velikost radirke za svinčnik), čeprav so lahko melanomi tudi manjši od te velikosti.
E je za Spremembo (Evolving)
Znamenje se spreminja po velikosti, obliki ali barvi.
Če opazite kateregakoli od teh opozorilnih znakov, bi se morali obrniti na zdravnika po nasvet.
Dejavniki tveganja za melanom
Obstaja veliko dejavnikov tveganja in vzrokov za melanom, vključno z:
Izpostavljenost kože UV svetlobi, na primer zaradi sonca ali solarija (to je napogostejši dejavnik tveganja za melanom).
Starost – melanom je pogostejši pri starejših ljudeh, vendar so ogroženi tudi mlajši ljudje. Melanom je eden najpogostejših rakov pri ljudeh, mlajših od 30 let (še posebej med ženskami).
Znamenja – prisotnost nenavadnih znamenj, veliko znamenj in/ali velikih znamenj.
Osebna ali družinska zgodovina – melanom ima lahko genetsko komponento, in če ima nekdo v družini melanom, se tveganje poveča.
Svetla polt ali barva kože, veliko peg in/ali svetli lasje in/ali svetle oči.
Načini za zmanjšanje tveganja za melanom
Melanoma ni mogoče popolnoma preprečiti, vendar obstajajo načini za zmanjšanje tveganja. Najpomembnejši način za zmanjšanje tveganja je zaščita pred UV-žarki, ki poškodujejo DNK kožnih celic in vplivajo na gene, ki nadzorujejo rast kožnih celic. Zato se je pomembno izogibati solarijem, kabinam za sončenje, sončnim žarkom in drugim umetnim virom UV-sevanja. Najpomembnejši vir UV-žarkov je sonce. Zato je pomembno, da vsakič, ko greste ven, prakticirate varnost pred soncem, tudi ob oblačnih dneh, ko lahko UV-žarki še vedno prodirajo. Tu je nekaj načinov, kako se zaščititi:
Iščite senco
Izpostavljenost UV-žarkom je največja med 10. in 16. uro. Če morate biti zunaj v teh urah, poiščite senco.
Nosite klobuk
Poskusite poiskati klobuk z širokim robom – vsaj 5 do 8 centimetrov širokim – da zaščitite obraz, zgornji del glave, ušesa in vrat.
Pokrijte se
Izberite oblačila z gosto tkanino ali tkanjem ter se izogibajte majicam, skozi katere je mogoče videti. Zavedajte se, da če čez tkanino prodira svetloba, potem prodirajo tudi UV-žarki.
Uporabite sončno kremo
Pri daljših aktivnostih na prostem uporabljajte vodoodporno sončno kremo širokega spektra z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več.
Nosite sončna očala
Zaščitite svoje oči in občutljivo kožo okoli njih. Izberite sončna očala, ki bodo blokirala čim več UVA in UVB žarkov, idealno blizu 100%.
SI-OOC-00036. Pripravljeno v Sloveniji, 04/2026. Vse pavice pridržane.