Trojno negativen rak dojk: tveganja, znaki in simptomi ter diagnoza
Preberite več o tej agresivni vrsti raka dojk, vključno z dejavniki tveganja ter znakih in simptomih
Rak dojk je drugi najpogosteje diagnosticirani rak na svetu. Obstaja veliko različnih vrst in podvrst raka dojk. Opredeljujemo ga glede na to, kje v dojki nastane, koliko je zrasel ali se razširil in kako se obnaša. Ena od agresivnejših vrst je trojno negativen rak dojk (TNRD).
Kaj je trojno negativen rak dojk?
Na tumorjih bolnikov z rakom dojk je mogoče ugotavljati prisotnost treh vrst receptorjev oziroma beljakovin, zaradi katerih rak raste. Če je tumor negativen na estrogenske in progesteronske receptorje in ne izraža prekomerno HER2 receptorja, govorimo o TNRD.
Leta 2022 so na svetu diagnosticirali raka dojk skoraj 2,3 milijonom ljudem:
~10 – 15 %
oseb z rakom dojk ima diagnosticiran TNRD
Značilnost TNRD je visok delež ponovitev v prvih petih letih po postavitvi diagnoze.
Koga ogroža trojno negativen rak dojk?
Med primarnimi dejavniki tveganja za TNRD so:
Spol: Ženski spol ima večje tveganje za TNRD kot moški spol.
Rasa/etnična pripadnost: Verjetnost za TNRD je skoraj dvakrat večja med nehispanskimi črnkami kot med nehispanskimi belkami.
Starost: TNRD je pogostejši pri ženskah, mlajših od 40 let.
Genetske mutacije: S TNRD so močno povezane tudi mutacije genov, kot sta BRCA1 in BRCA2.
Kateri so znaki in simptomi raka dojk?
TNRD lahko povzroča enake znake in simptome kot druge pogoste vrste raka dojk.
Večino primerov odkrijejo z rednimi pregledi za raka dojk še pred pojavom kakršnih koli simptomov. Znaki in simptomi raka dojk se od osebe do osebe razlikujejo in nekaterim se simptomi nikoli ne pojavijo.
A nekateri znaki raka dojk, na katere je treba biti pozoren, so:
oteklost celotne dojke ali njenega dela
vdolbine na koži dojke
bolečine v dojki ali bradavici
uvlečenost bradavice
rdeča, suha, luskasta ali odebeljena koža bradavic ali dojk
izcedek iz bradavice
otekle bezgavke pod pazduho ali v bližini ključnice
Kako postavijo diagnozo trojno negativnega raka dojk?
Če opazite simptome, se posvetujte z zdravnikom, še zlasti če imate večje tveganje za TNRD. Med preiskavami za to bolezen so:
Mamografija: To je rentgensko slikanje dojk, ki zdravnikom omogoča, da odkrijejo spremembe v tkivu dojk. Mamografija pogosto odkrije raka dojk že v zgodnjem stadiju, ko je zdravljenje najlažje.
Magnetnoresonančno slikanje (MR): MR uporablja radijske valove in močne magnete ter tako ustvari podrobne slike notranjosti dojk. Zdravniki uporabljajo MR skupaj z mamografijo za pregledovanje oseb z velikim tveganjem za raka dojk.
Ultrazvok: Ultrazvok uporablja zvočne valove in njihove odmeve za računalniško pripravo slik notranjosti dojk. Po navadi se ultrazvok sicer ne uporablja za redno presejalno pregledovanje raka dojk, lahko pa koristi za pregled nekaterih sprememb, na primer zatrdlin, zlasti takšnih, ki jih je mogoče otipati, na mamografiji pa niso vidne.
Biopsija: Ko je rak dojk dokončno diagnosticiran z biopsijo, lahko zdravnik s preiskavo celic, dobljenih z biopsijo, ugotovi, ali ima bolnik TNRD. Na celicah preveri prisotnost receptorjev za estrogen in progesteron in receptorjev HER2 ter tako določi podvrsto raka.
Kako določijo stadij trojno negativnega raka dojk?
Zdravniki za razvrščanje trojno negativnega raka dojk in odločanje o nadaljnjih korakih zdravljenja uporabljajo pet stadijev:
0
Rak v stadiju 0 je omejen na mlečna izvodila ali na lobule dojke.
1
Rak v stadiju 1 je majhen, lokaliziran in se ni razširil preko ene bližnje bezgavke. TNRD v 1. stadiju se še vedno obravnava kot rak zgodnjega stadija. 91 % tistih, pri katerih je bolezen odkrita v tem stadiju, je pet let po postavitvi diagnoze še živih. Raka v stadiju 1 je mogoče naprej razvrstiti na stadij 1A ali stadij 1B, odvisno od velikosti tumorja in od tega, ali se je razširil v bližnje bezgavke.
2
Rak TNRD v stadiju 2 se je morda že razširil regionalno (zunaj začetnega mesta), vendar ne dlje kot do pazdušnih bezgavk. Raka v stadiju 2 je mogoče naprej razvrstiti na stadij 2A ali stadij 2B, odvisno od velikosti tumorja in od tega, ali se je rak razširil v bezgavke. Med tistimi, ki se jim je rak razširil v regionalne bezgavke, je 66 % še živih pet let po postavitvi diagnoze.
3
TNRD v stadiju 3 pomeni, da se je rak razširil zunaj neposredne regije tumorja in je morda vdrl v bližnje bezgavke in mišice, ni pa se razširil na oddaljene organe. TNRD v tem stadiju je mogoče naprej razvrstiti na stadije 3A, 3B ali 3C, odvisno od velikosti tumorja in kako daleč se je razširil. Za TNRD v stadiju 3 velja, da se je razširil regionalno, in 66 % oseb, pri katerih je bolezen odkrita v tem stadiju, je še živih pet let po postavitvi diagnoze.
4
TNRD v stadiju 4 imenujemo tudi metastatski rak dojke; to pomeni, da se je razširil na oddaljene predele ali organe, na primer v možgane, pljuča, kosti ali jetra. Bolezni v tem stadiju ni mogoče ozdraviti, mogoče pa jo je zdraviti in sedanji napredek na področju raziskav in medicinske tehnologije omogoča, da več ljudi živi dlje, z obravnavanjem bolezni kot kroničnega stanja. Pet let po postavitvi diagnoze v tem stadiju preživi 12 % bolnikov.
Ob diagnozi TNRD se bolnikom lahko poraja mnogo vprašanj. Pogovorite se s svojim zdravstvenim osebjem, da boste bolje razumeli svoje možnosti zdravljenja in boste izbrali najboljšo pot naprej.
Pripravljeno v Sloveniji, 10/2024. SI-OBR-00020. Vse pravice pridržane.
HPV
VI STE NJIHOVI JUNAKI, ZDAJ IN ZA VEDNO.
S sprejetjem odločitve danes, lahko pomagate zaščititi svojega otroka pred raki, povezanimi s HPV, v prihodnosti.
Vprašajte izbranega zdravnika svojega otroka o HPV okužbah in njihovih posledicah.
Slika je zgolj za ilustrativne namene.
Kaj je HPV?
HPV (humani papiloma virus) je pogost virus, ki se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe.
~85 % žensk in moških bo okuženih s HPV tekom svojega življenja.
Poznamo:
+200HPV genotipov
HPV genotipi se delijo na visokorizične, nizkorizične in kožne genotipe.
12 HPV genotipov, ki se štejejo za visokorizične, lahko povzročajo različne rake, povezane s HPV.
2 izmed teh visokorizičnih genotipov sta odgovorna za večino rakov, povezanih s HPV.
Ker večina okužb s HPV ne povzroča nobenih simptomov, lahko okužene osebe virus prenašajo na druge, ne da bi to vedele. Na srečo pri večini ljudi okužba s HPV izzveni sama od sebe. Pri tistih, pri katerih virus ne izzveni lahko dolgotrajna okužba vodi v nastanek nekaterih rakov in bolezni.
V približno enem od 10 primerov okužba s HPV ne izzveni sama od sebe. Če okužba z visokorizičnimi HPV genotipi vztraja, lahko privede do celičnih sprememb v normalnih celicah, ki se lahko spremenijo v nenormalne (v t. i. predrakave spremembe). Če te niso odkrite in odstranjene pravočasno, se lahko v prihodnosti razvijejo v raka. Pomembno je vedeti, da se rak običajno razvije v nekaj letih, tudi desetletjih dolgotrajne okužbe s HPV. Ni mogoče vedeti, kdo bo imel raka ali druge zdravstvene težave zaradi okužbe s HPV.
Nekateri nizkorizični HPV genotipi lahko povzročijo nastanek bradavic v predelu spolovil.
ALI VESTE, DA LAHKO HPV POVZROČI NEKATERE RAKE?
Okužba s HPV lahko povzroči raka materničnega vratu, zunanjega spolovila pri ženskah, nožnice, zadnjika, penisa in raka ustnega dela žrela.
Približno
800.000 primerov raka v letu 2022 lahko pripišemo okužbi s HPV.
Ocenjeno število novih letnih primerov določenih vrst raka in bolezni, povezanih s HPV po vsem svetu:a
a Podatki o pojavnosti so ocenjeni na podlagi podatkov iz leta 2022 Svetovnega observatorija za rakava obolenja. b Vključuje raka ustnega dela žrela in mandljev.
Danes lahko pomagate zaščititi svojo hčer ali sina pred nekaterimi raki, povezanimi s HPV.
Pripravljeno v Sloveniji, oktober 2024. Vse pravice pridržane. SI-NON-00593
HPV
Kratica, ki bi jo morali poznati vsi
HPV je skupina virusov, ki lahko povzroča 6 vrst raka tako pri ženskah kot pri moških. S HPV se večina ljudi okuži vsaj enkrat v življenju. Okužba ponavadi poteka brez simptomov, vendar pa lahko povzroči resne posledice – raka, predrakave spremembe in bradavice v predelu spolovil.1
HPV povzroča
Pri ženskah:
+99 % raka materničnega vratu
25 % raka zunanjega spolovila
78 % raka nožnice
Pri moških:
50 % raka penisa
Pri obeh spolih:
31 % raka ustnega dela žrela
88 % raka zadnjika
90 % primerov bradavic v predelu spolovil1
HPV okužba lahko povzroči 6 vrst raka in genitalne bradavice1
Okužba s HPV nima zanemarljivih posledic. HPV namreč letno povzroči raka pri okoli 150 ženskah in več kot 50 moških v Sloveniji.2
Rak materničnega vratu, ki ga dolgotrajna okužba povzroča, je četrti najpogostejši rak pri mladih ženskah (25-49 let) v Evropi. V Sloveniji se zaradi predrakavih sprememb letno operativno zdravi preko 1.600 žensk, 120 jih zboli za rakom materničnega vratu, med 40 in 50 pa jih za njim umre.1 Poleg raka materničnega vratu, dolgotrajna okužba s HPV povzroča tudi rake zunanjega ženskega spolovila, raka penisa, raka ustnega dela žrela in raka zadnjika. Ta rakava obolenja so sicer redkejša kot rak materničnega vratu, vendar pogostost nekaterih rakov narašča.3 Genitalne bradavice lahko vplivajo na samopodobo, odstranjevanje je lahko neprijetno, lahko pa se tudi ponavljajo.4,5
ONS ali LTR
Okužbe s HPV so tako pogoste, da se večina ljudi vsaj enkrat okuži tekom življenja. Pravzaprav je okužba s HPV najpogostejša ravno pri mladih, ki se s spolnostjo šele spoznavajo. Poteka večinoma brez simptomov ali znakov, zato večina ljudi sploh ne ve, da so okuženi s HPV, okužbo pa lahko kljub temu prenašajo.1 Pri večini ljudi okužba s HPV izzveni sama od sebe. Pri tistih, pri katerih virus ne izzveni lahko dolgotrajna okužba vodi v nastanek določenih rakov in bolezni.3
HPV ne izbira
HPV nikakor ne izbira, prenaša se s tesnimi stiki, in sicer s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih. Čeprav je kondom lahko preventivna zaščita, pa tveganja ne prepreči popolnoma, saj je HPV lahko prisoten tudi na drugih delih kože ali sluznice.1
ONS = one night stand (avantura za eno noč) LTR = long-term relationship (dolgotrajno razmerje) ILY = I love you (Ljubim te) HPV = Humani papiloma virus LOML = Love of my life (Ljubezen mojega življenja) RTM = Rad/-a te mam FWB = Friends with benefits (Prijatelja z ugodnostmi)
Pripravljeno v Sloveniji, 10/2024. Vse pravice pridržane. SI-NON-00589
Ozaveščanje o boleznih
Kaj morate vedeti o pljučnem raku
Pljučni rak je eden najpogosteje diagnosticiranih rakov po vsem svetu.
Leta 2022 je bilo ocenjeno, da je pljučni rak predstavljal več kot 12 % vseh novih primerov raka.
Leta 2022 je bilo po vsem svetu diagnosticiranih več kot 2,4 milijona novih primerov pljučnega raka.
Pljučni rak je tudi vodilni vzrok smrti zaradi raka po vsem svetu.
Približno 1 od 5 (18,7 %) smrti, povezanih z rakom, je bila posledica pljučnega raka v letu 2022.
Kljub temu, da je pljučni rak pogost in ima visoko stopnjo umrljivosti, še vedno obstaja veliko napačnih predstav o bolezni. Pomembno je, da imamo pravilne informacije o bolezni v boju proti pljučnem raku. Čas je, da razjasnimo dejstva.
MIT
Vsi, ki imajo pljučnega raka, umrejo. Rezultati preživetja pljučnega raka so danes enaki kot so bili pred desetletjem.
DEJSTVO
V zadnjem desetletju je bil dosežen znanstveni napredek pri oskrbi pljučnega raka, kar je privedlo do višjega preživetja in do več upanja za tiste, ki se soočajo s to boleznijo.
MIT
Vsak, ki kadi, zboli za pljučnim rakom. Bolniki, ki so bili kadilci ali so kadilci, bi morali vedeti bolje.
DEJSTVO
Vsak, ki ima diagnozo pljučnega raka, potrebuje kakovostno oskrbo in podporo, ne glede na vzrok bolezni. Ocenjujejo, da 10–20 % bolnikov s pljučnim rakom po vsem svetu ni nikoli kadilo.
MIT
Pljučni rak nastane samo zaradi kajenja. To je edini dejavnik tveganja za to bolezen.
DEJSTVO
Čeprav je kajenje najpogostejši dejavnik tveganja za pljučnega raka, lahko bolezen povzročijo tudi drugi zunanji dejavniki. Raziskave so pokazale, da lahko izpostavljenost radonu in poklicnim rakotvornim snovem, kot je azbest, povzroči pljučnega raka. Z boleznijo povezujejo tudi izpostavljenost onesnaženemu zraku.
Število primerov pljučnega raka
2.168.000+ pri ljudeh, starih 55 let ali več.
MIT
Za pljučnim rakom zbolijo le starejši ljudje.
312.000+ pri ljudeh, starih 54 let in mlajših.
DEJSTVO
Medtem ko je pljučni rak večinoma diagnosticiran pri starejših ljudeh, se še vedno lahko pojavi pri mlajših odraslih. Leta 2022 je bilo po ocenah diagnosticiranih več kot 312.000 primerov pljučnega raka po vsem svetu pri ljudeh, starih 54 let in mlajših.
MIT
Onkologi so edini ljudje, ki lahko resnično pomagajo bolnikom s pljučnim rakom. Bolniki ne potrebujejo nobene druge podpore med bojem proti raku.
DEJSTVO
Diagnosticiranje pljučnega raka zahteva sodelovanje več strokovnjakov – vključno z onkologom, radiologom onkologom, pulmologom, torakalnim kirurgom in drugimi v timu. Povezovanje s prijatelji in družino lahko nudi občutek podpore in tolažbe med premagovanjem raka.
Pripravljeno v Sloveniji, 08/2024. SI-NON-00580. Vse pravice pridržane.
Po ocenah so leta 2020 pljučnega raka odkrili pri več kot 2 milijonih ljudi. Prizadetim se je življenje zaradi tega močno spremenilo in znašli so se na poti, ki je niso pričakovali in po kateri nihče ne želi hoditi. Družba MSD se bori za te bolnike in njihove svojce, izvaja raziskave in spodbuja večjo ozaveščenost in razumevanje te bolezni.
Tukaj je pet dejstev o pljučnem raku, za katere menimo, da jih mora poznati vsak.
01.
Vsakdo s pljučnim rakom si zasluži sočutje in podporo.
Osebe s pljučnim rakom se lahko soočajo z družbeno stigmo. Toda za obtoževanje ni prostora! Vsaka oseba, ki ji odkrijejo pljučnega raka, se sooča s podobnimi izzivi kot kdor koli, ki izve, da ima raka. Zasluži si vse sočutje in podporo svojcev, skupin za oskrbo in širše skupnosti kot pomoč pri kljubovanju bolezni.
02.
Za življenje s pljučnim rakom je potrebna množica ljudi.
Pri spopadanju z diagnozo pljučnega raka je pomembno ustvariti krog podpore, ki vključuje onkologa, skupine za zdravstveno oskrbo, družino in prijatelje.
Povezovanje z drugimi lahko daje oporo in uteho, ki bolnikom pomaga pri vsem, kar je povezano z obvladovanjem te bolezni.
"Življenje ljudi s pljučnim rakom se zdi povsem razbito in spremenjeno – dnevi postanejo polni obiskov pri zdravnikih in preiskav. Zazdi se, da je življenje s pljučnim rakom postalo nova normalnost."
Dr. Cathy Pietanza
onkologinja in ugledna znanstvenica v raziskovalnih laboratorijih MSD
03.
Za pljučnim rakom ne zboleva ena sama vrsta ljudi.
Pljučni rak prizadene moške in ženske ter ne izbira po starosti. Bolezen je večinoma res odkrita pri starejših, a zbolijo lahko tudi mlajši. Ocenjujejo, da je bilo leta 2020 več kot 285.000 primerov pljučnega raka odkritih pri osebah do 54. leta starosti.
04.
Za pljučnega raka obstajajo številni dejavniki tveganja, tudi nekateri, na katere ne moremo vplivati.
Največji dejavnik tveganja za to bolezen je kajenje, a obstajajo še drugi, med drugim pojavljanje te bolezni v družini ter izpostavljenost nekaterim okoljskim snovem.
Med okoljskimi dejavniki tveganja so izpostavljenost:
radonu,
azbestu, pasivnemu kajenju ali drugim rakotvornim snovem v zraku, na primer arzenu, kromu in niklju.
05.
Znanstveni napredek vpliva na pljučnega raka.
V zadnjem desetletju je znanstveni napredek pripomogel k temu, da preživi več bolnikov.
